Internet in družabna omrežja so temeljito spremenili način širjenja in pridobivanja informacij. Sposobnost, da znamo s pomočjo digitalnih tehnologij poiskati, ustvariti, deliti in ovrednotiti informacije, se imenuje digitalna pismenost. Pri tem so pomembne tako tehnične kot tudi kognitivne veščine. Digitalna pismenost torej ne zajema samo obvladovanja računalniških znanj, ampak tudi miselne sposobnosti in zavedanje o normah obnašanja v spletnem prostoru.
Zelo pomemben del digitalne pismenosti je kritično mišljenje. Sposobnost kritičnega mišljenja bi morali imeti vsi spletni uporabniki, še posebej pomembna pa je pri mladih. S tem, ko znaš ovrednotiti kvaliteto in verodostojnost spletnih vsebin ter poiskati zanesljive vire informacij, splet uporabljaš na varnejši način. Glede na količino spletnih vsebin pa je težko ločiti med tem, kaj je na spletu resnično in kaj ne, zato je veliko možnosti, da naletiš na zavajajoče informacije, ne da bi se tega zavedal.
Zakaj je pomembno, da si do spletnih vsebin kritičen?
Vsebine, ki si jim izpostavljen v spletnem prostoru, npr. novice, članki, oglasi, elektronska sporočila, sporočila ter objave na družbenih omrežjih, med katerimi se lahko znajdejo tudi lažne novice, propaganda ali celo ekstremistične vsebine, lahko vplivajo na tvoje obnašanje, čustva, samopodobo in prepričanja. Če si do spletnih vsebin kritičen in znaš zavajajoče in škodljive vsebine prepoznati, poleg tega pa poiskati zanesljive vire informacij, to pripomore k temu, da:
- internet uporabljaš na varnejši način (npr. ne nasedaš spletnim prevaram),
- si oblikuješ realističen pogled na različne plati družbe,
- si primerno ozaveščen o perečih tematikah,
- imaš uravnotežen pogled na svet,
- si razviješ stabilno samopodobo,
- razvijaš sposobnost mišljenja in izražanja mnenja z upoštevanjem različnih stališč.
Razmišljati kritično ne pomeni, da vnaprej zavrneš vse informacije, ki te dosežejo, temveč da ne verjameš takoj vsemu, kar prebereš ali vidiš. Namesto tega je potrebno o informacijah premisliti – se vprašati, ali se skladajo s tem, kar že veš o tej tematiki in si prepričan, da je res; si postavljati vprašanja, pridobiti čim več zanesljivih podatkov iz različnih virov, si izoblikovati mnenje in se nenazadnje tudi pozanimati pri drugih (npr. pri starših, učiteljih, prijateljih), če ti karkoli ni jasno.
Različni načini širjenja neresničnih informacij
Gre za vsebine, ki želijo z uporabo dramatičnih naslovov doseči čim več klikov na povezavo, na primer: "Shujšal je s tem nenavadnim trikom!" ali "Ne boste verjeli, kaj se je zgodilo, ko ..." Pogosto vsebujejo vpadljive fotografije, besedilo pa je čustveno obarvano ali napisano s šaljivim tonom z namenom, da pritegne čim več pozornosti in posledično klikov.
Oglasi, ki vsebujejo prevare ali lažne trditve.
Gre za vsiljeno pošto ali sporočila, preko katerih se pošiljatelj izdaja za ugledno organizacijo, pri tem pa želi pridobiti naše osebne podatke v namen zlorabe.
Udarni in pogosto zavajajoči naslovi člankov ali novic, katerih namen je, da nas tako močno pritegnejo, da zgodbo delimo naprej, ne da bi pozorno prebrali celotno besedilo.
S pomočjo umetne inteligence sliko ali video obdelamo na takšen način, da deluje, kot da je na sliki ali posnetku nekdo drug kot v resnici.
Osebe, ki s pomočjo svojega računalniškega znanja nepooblaščeno dostopajo do sistemov in omrežij, na primer z namenom kraje identitete.
Gre za lažne profile na družbenih omrežjih, ki so ustvarjeni z namenom zavajanja ali manipuliranja javnega mnenja, izražanja podpore določeni osebi ali organizaciji, širjenja lažnih novic …
Znane osebnosti, ki so pripravljene širiti neresnične informacije z namenom, da pridobijo čim več medijske pozornosti in popularnosti.
Spletne strani z lažnimi novicami pogosto prevzamejo ime in podobo priznanih spletnih strani z novicami.
Problem lažnih novic in kako jih prepoznati
Pri lažnih novicah gre za članke z lažno, torej izmišljeno vsebino, ki so ustvarjeni zato, da zavajajo bralce, običajno z namenom zaslužka preko klikov na klikolovke. Lažnih novic ni težko ustvariti, saj na spletu obstajajo tudi generatorji lažnih novic, fotografije in posnetke pa je mogoče obdelati ali pa jih enostavno uporabiti izven konteksta, zaradi česar ne prikazujejo realnega stanja. Uporaba senzacionalističnih naslovov in vpadljivih fotografij pripomoreta k temu, da nas takšni članki pritegnejo, da nanje kliknemo.
K širjenju lažnih novic veliko prispevajo družbena omrežja, kjer je že tako velika možnost, da naletimo na neresnične informacije, saj lahko vsakdo izmed uporabnikov deli tako lastne vsebine kot tudi vsebine drugih. Ker nam dandanes družbena omrežja služijo tudi kot vir novic, je na uporabnikih družbenih platform veliko odgovornosti, da znajo sami oceniti resničnost objav in da so do objav toliko kritični, da tistih z lažno vsebino ne delijo naprej.
Zaradi velike količine informacij, ki smo jim izpostavljeni dnevno in zato, ker so nekatere lažne vsebine ustvarjene na takšen način, da delujejo zelo prepričljivo, pa takšnih vsebin ni vedno mogoče prepoznati na prvi pogled, zato si lahko pri ugotavljanju verodostojnosti spletnih virov pomagaš z naslednjimi vprašanji:
KDO?
Kdo je objavil vsebino?
Kakšne vsebine ta oseba, organizacija ali spletni portal objavlja sicer? Avtorja lahko preveriš tudi tako, da v Google vpišeš njegovo ime in na takšen način izveš več o njem iz različnih virov. Gre za nekoga z ustreznimi kvalifikacijami, ki je strokovnjak na svojem področju in je zaposlen pri ugledni organizaciji? Več o sami organizaciji lahko izveš tako, da na njeni uradni spletni strani prebereš sekcijo "O nas" ali "Kdo smo", kjer je opisan tudi namen spletne strani.
KDAJ?
Kdaj je bil članek objavljen?
Starejši članki morda ne vsebujejo najnovejših dejstev in lahko vsebujejo nedelujoče povezave, možno pa je tudi, da so bile v članku navedene informacije v vmesnem času že ovržene.
Pobrskaj po spletu, če o dotični temi najdeš podobne in novejše članke, ki so jih objavili drugi avtorji oziroma organizacije.
KAJ?
Kakšno je sporočilo objave?
So dejstva ali fotografije oz. posnetki resnični ali so morda vzeti iz konteksta ali obdelani na tak način, da ne prikazujejo realne slike (npr. s pomočjo Photoshopa, tehnologije "deepfake")? Je avtor članka pristranski in podaja informacije z določene perspektive, zaradi česar posledično prikazuje samo eno plat zgodbe? Ljudje smo nagnjeni k temu, da verjamemo informacijam, ki se skladajo z našimi prepričanji, zato se lahko hitro zgodi, da informacij ne preverimo in tematike ne raziščemo podrobneje, temveč se avtomatsko strinjamo s tistimi informacijami, ki potrjujejo naše stališče. Se vsebina članka ujema z njegovim naslovom? Vzemi si čas in preberi celoten članek, saj so naslovi novic pogosto zavajajoči.
Če članek vsebuje seznam virov literature, jih preglej in preveri, ali navedeni viri res podpirajo trditve iz članka. So ti viri zanesljivi? So v članku uporabljeni citati morda vzeti iz konteksta? Bodi pozoren tudi na to, ali so v članku kakšne slovnične ali tiskarske napake, ki se v dobro raziskanih, še posebej pa v strokovnih člankih, praviloma ne pojavljajo.
KJE?
Ali je naslov spletne strani pravilen?
Lahko se zgodi, da vtipkamo napačen naslov ali pa nas povezava usmeri na napačno spletno stran, ki je lahko ustvarjena z namenom, da naš računalnik okuži z virusom. Nekateri spletni naslovi in izgled spletnih strani so narejeni tako, da posnemajo uradno spletno stran določene organizacije, zato jih je toliko težje prepoznati.
Kje si našel članek?
Če si ga našel na katerem izmed družbenih omrežij, previdnost ni odveč, saj na družbenih omrežjih nad objavljanjem lažnih informacij še ni nadzora. Enako velja za bloge – vsakdo lahko ustvari svoj lasten blog, na katerem lahko objavlja poljubne vsebine.
ZAKAJ?
Zakaj je bila vsebina objavljena?
Te želi avtor o določeni temi ali dogodku informirati ali zgolj sprožiti v tebi določene občutke ali čustven odziv, zaradi česar je večja verjetnost, da vsebino komentiraš, se vključiš v razpravo ali jo deliš naprej? Ali je namen vsebine pozvati te k nekemu dejanju – morda k nakupu, k deljenju vsebine – ali celo vsiliti ti določeno stališče ali prepričanje? Je mogoče informacije preveriti in potrditi njihovo resničnost? So spodaj navedeni viri? Če so v besedilu navedene povezave – do kakšnih spletnih strani vodijo? Ali gre morda za satirično obarvano besedilo, katerega namen ni, da nas informira, temveč na humoren način podaja družbeno kritiko?
Orodja za prepoznavanje lažnih novic
Pri ugotavljanju verodostojnosti informacij, novic in fotografij si lahko pomagaš tudi z naslednjimi spletnimi stranmi in orodji:
- Spletni portal Ne/Ja: https://neja.sta.si/
- Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji: https://www.ostro.si/
- Snopes: https://www.snopes.com/
- PolitiFact: https://www.politifact.com/
- Iskanje s sliko v Googlu (na ta način preveriš, na katerih drugih spletnih mestih je bila fotografija še objavljena): https://www.google.com/imghp?hl=EN
- Spletna aplikacija za preverjanje kredibilnosti spletnih strani Newsguard
Nasvet:
Če se ti vsebina objave zdi sporna in tudi po tem, ko si poskušal preveriti resničnost informacij, še vedno nisi prepričan, ali gre za lažno ali resnično novico, je najbolje, da je ne deliš naprej. Počakaj par dni in v tem času se bo po vsej verjetnosti že razvedelo, ali je šlo za lažno novico ali ne.
Prirejeno na podlagi virov:
