V torek, 27. septembra 2022, se je odvila 4. strokovna konferenca Centra Šteker na temo rabe zaslonskih tehnologij. Na dogodku, ki je potekal v amfiteatru Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, so bile predstavljene številne novosti, ugotovitve s terena in druge informacije v povezavi s prekomerno in škodljivo rabo zaslonov med mladimi.
Konferenca je namenjena strokovnim delavcem, ki delajo z mladimi. Ti so kot ena najranljivejših skupin za razvoj nekemičnih zasvojenosti in težav na področju duševnega zdravja posebej dovzetni tudi za razvoj škodljivih oblik rabe zaslonskih tehnologij, vključno s prekomerno rabo in zasvojenostjo. Problematiko je v preteklih dveh letih dodatno poglobila epidemija covida-19, ki je življenje v veliki meri preselila na splet in tako pospešila obstoječe trende. Problem prekomerne rabe zaslonskih tehnologij zahteva ustrezno obravnavo in naslavljanje tako doma kot v šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, mladinskih in kulturnih centrih, zdravstvenih ustanovah, socialnovarstvenih programih ipd., kar pomeni, da morajo biti strokovni delavci, ki so z mladimi v stiku, za to ustrezno opremljeni.
Da gre za aktualen in pereč problem, kaže tudi odziv strokovne javnosti na konferenco, ki se iz leta v leto povečuje Dogodek je bila letos sicer organiziran že četrtič, po lanski virtualni izvedbi pa se je prvič po letu 2019 odvil v živo.
PROGRAM
K programu so tudi tokrat prispevali strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju. V sklopu predavanj so obravnavali teme, kot so medijska in digitalna pismenost, video igre, vpliv sodobnih medijev na razvoj otrok, igre na srečo in duševno zdravje.
Zbrane je pred začetkom programa nagovorila Tina Kosi, vršilka dolžnosti direktorja Urada Republike Slovenije za mladino.
Strokovna delavka Centra Šteker Andreja Domajnko je nato predstavila delovanje programa in orisala trenutno stanje na področju glede na aktualne podatke, opažanja in informacije. Na kratko je bil predstavljen tudi priročnik za strokovne delavce, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.
V nadaljevanju je o monetizaciji video iger in z njo povezanih plenilskih praksah spregovoril Jurij Kristan, ki kot novinar že dve desetletji pokriva področja igričarske in IT industrije. Posebej je izpostavil nekatere prikrite načine za pritegovanje in ohranjanje igralčeve pozornosti, vključno z razvpitimi »loot boxi« in drugimi mikrotransakcijami, kot tudi njihovo zgodovino.
Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, je udeležence povabila k razmisleku o našem odnosu do sodobne tehnologije v času, ko se otroci rodijo v okolje, kjer so televizija, računalniki, tablice in mobilni telefoni ves čas na dosegu roke. Razložila je, kako otroci in mladostniki dojemajo zaslone, zakaj je pomembno, da gledajo kakovostne vsebine, namenjene njihovi starosti.
Po odmoru je zbrane nato nagovoril Davor Bodor, psihiater in vodja Dnevne bolnišnice za odvisnosti Klinike za psihiatrijo Sveti Ivan v Zagrebu, ki je v okviru svojega predavanja govoril o igrah na srečo. Orisal je aktualno klinično sliko na Hrvaškem in predstavil najpogostejše intervencije pri obravnavi uporabnikov, pa tudi družbeno-pravni vidik problematike. Predstavil je tudi delo ustanove.
Kaj pomenijo kliki na spletu, pa je raziskala Zala Bricelj, digitalna strateginja in predavateljica na področju varne in odgovorne rabe interneta, ki je program sklenila s predavanjem o vedenjih (mladih) uporabnikov spleta, ki jih zaznavamo. Ob tem je naslovila tudi teme medijske in digitalne pismenosti, varnosti in odgovornosti v spletnih okoljih ter delila nekaj dobrih praks pri naslavljanju prekomerne rabe zaslonov in spleta.
Ob koncu programa je nekaj zaključnih besed podal še Ramiz Derlić, predsednik Društva IndiJanez.
Dogodek je povezoval strokovni delavec Centra Šteker Matej Behin.
