V Centru Šteker, programu Društva IndiJanez, se ukvarjamo s psihosocialno podporo in pomočjo pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij. V mesecu varne rabe interneta opozarjamo starše mladih na nevarnosti, s katerimi se srečujejo njihovi otroci pri igranju računalniških iger.

Glede na raziskave prejšnjih let naj bi računalniške igre igrala skoraj tretjina mlajših od 18 let. Cilj ustvarjalcev iger je, da nove uporabnike na različne načine privabljajo k igranju, igralce pa se trudijo obdržati čim dlje. Še nekaj let nazaj je bilo potrebno igro kupiti, danes pa so nekateri najbolj popularni naslovi dostopni brezplačno, a kljub temu dosegajo milijonske ali celo milijardne dobičke. Ob enostavni dostopnosti, privlačnih virtualnih svetovih in zanimivim potekom igranja se mladi le težko ločijo od svojih iger, kar lahko vodi v prekomerno igranje in zasvojenost, ves čas pa so izpostavljeni tudi raznim nakupovalnim pastem.

Trenutno najbolj vroča online igra na svetu je Fortnite, ki jo zagotovo pozna tudi vaš otrok. Lahko bi rekli, da gre za pravo najstniško obsedenost, ki igralcem omogoča, da igrajo v skupinah in klepetajo med seboj. Čeprav je igra s strani proizvajalca deklarirana za otroke od 12 let naprej, pa po njej posegajo tudi (ali pa celo običajno) mlajši. Gre za igro preživetja za do 100 ljudi naenkrat. V njej se igralci med seboj borijo na otoku, posameznik torej zbira orožja, s pomočjo katerih lahko premaga nasprotnike. Zmaga tisti, ki sam ali v dogovorjeni skupini pobije vse ostale udeležence. Igra vključuje nasilne prizore, zvoke streljanja, eksplozije in bolečine oziroma poškodbe. Izrazite barve in zvoki ter hiter in zanimiv način igranja, skupaj z možnostjo komuniciranja z ostalimi igralci premnogim povzročajo težave pri prenehanju igranja.

Sodelavec Centra Šteker, zadolžen za tehnološko podporo, Ramiz Derlić, univ.dipl.inž., o igri Fortnite: »Kar je precej pomembno, igra je v osnovi brezplačna, če si zadovoljen z ubijanjem s sekiro. Kmalu potrebuješ boljše orožje, opremo itd. In kaj je lepše rojstnodnevno darilo za zadovoljnega otroka – igralca, kot bazuka, dodatno razstrelivo, pasti s strupi in druga oprema? Vas otrok prepričuje, da igra res dobro in da bo s tem služil denar na tekmovanjih s 100 miljonskim nagradnim skladom najavljenega Svetovnega pokala 2018/2019? Zato potrebuje 12 urne treninge vsak dan? Šola ni več pomembna, ker bo s tem dovolj zaslužil? Spoznal je veliko novih prijateljev, s katerimi si deli strast?«

Veliko staršev poroča, da so njihovi otroci postali ali pa so domnevno zasvojeni z igranjem računalniških iger in ne vedo, kako bi ukrepali. Pogosto ne znajo oceniti, kdaj otrok presega mejo prekomerne rabe.

Najpogostejši znaki, ki kažejo, da bi otrok lahko bil zasvojen z igranjem iger, so:

  • oslabljen osebni nadzor nad igranjem (npr. začetek, pogostost, intenzivnost, trajanje, zaključek, kontekst);
  • povečana prioriteta igranja do te mere, da videoigre prevladajo nad ostalimi življenjskimi interesi posameznika in dnevnimi aktivnostmi;
  • nadaljevanje ali stopnjevanje igranja kljub negativnim posledicam.

Vzorec spremembe vedenja zasvojenega povzroči znatno poslabšanje v osebnem, družinskem, socialnem in  poklicnem življenju oziroma na drugih pomembnih področjih delovanja. Ta vzorec je lahko stalen ali epizodičen in ponavljajoč.

Andreja Domajnko, mag.soc., strokovna delavka na Centru Šteker: »Pri tem je pomembno upoštevati, da lahko o zasvojenosti govorimo, ko tovrstno vedenje traja več mesecev, že prej pa lahko nastanejo škodljive posledice prekomernega igranja (nasilje, zapiranje vase, poslabšanje delovnega ali šolskega uspeha …). V obeh primerih je priporočljivo, da se starši ali mladi obrnejo po nasvet ali strokovno pomoč, kot jo brezplačno nudimo v Centru Šteker.«

Bivši zasvojenec z računalniškimi igrami Cam Adair opozarja na najpogostejše napake, ki jih naredijo starši, ko bi radi pomagali svojemu najstniku:

 

  1. Kar ste že poskusili: Odstranili ste njihove naprave in onemogočili dostop do interneta.

Kako je učinkovalo: Vaš najstnik se je zelo razburil, mogoče je celo postal nasilen. Še vedno potrebuje dostop do računalnika, da lahko dokonča domačo nalogo, zato je odstranjevanje naprav nerealistično in neučinkovito.

Poskusite raje: Svojemu otroku raje omejite čas uporabe. Prav tako računalnik postavite v dnevni prostor, saj ta ne sodi v mladinsko ali otroško sobo, kjer nimate možnosti nadzora.

 

  1. Kar ste že poskusili: Razložili ste jim, da prijatelji na spletu niso njihovi pravi prijatelji.

Zakaj ni delovalo: Spletni soigralci so njihovi pravi in navadno tudi edini prijatelji. Ko jim poveste, naj prenehajo igrati, to razumejo kot prepoved druženja s pravimi prijatelji.

Poskusite raje: Potrebujejo pomoč pri ustvarjanju novih prijateljstev izven igralnega okolja. Običajno ne vedo, kje naj začnejo ali o čem naj se z drugimi osebami pogovarjajo izven videoiger. Pomagajte jim, da se pridružijo novim skupinskim aktivnostim.

 

  1. Kar ste že poskusili: Rekli ste jim, da so igre zapravljanje njihovega potenciala.

Zakaj ni delovalo: Igranje iger jim daje občutek, da so nekaj dosegli. Ko jim poveste, da so igre zapravljanje njihovega potenciala, ne priznavate neverjetnih dosežkov (zmag, napredovanj …), ki so jih dosegli skozi igranje.

Poskusite raje: Bodite radovedni in poizvedite več o dosežkih svojih otrok pri njihovih igrah. Na ta način boste z njimi vzpostavili dober odnos. Gradili boste zaupanje, ki omogoča vpliv. Začnite se pogovarjati o igranju iger – kakšne igre igrajo, kaj jim je všeč in tako naprej. Pri tem bodite pristni!

 

  1. Kar ste že poskusili: Pustili ste jih, da nadaljujejo z igro in jim prepustili odgovornost za njihove odločitve.

Zakaj ni delovalo: Vaši otroci ne znajo oziroma ne zmorejo upravljati časa, porabljenega ob igranju. Še naprej igrajo, četudi se zavedajo, da ima igranje negativen vpliv na njihovo življenje.

Poskusite raje: Pomagajte jim ustvariti okolje, ki izboljšuje njihovo osredotočenost; učijo se naj na primer v knjižnici. Pomembno je, da jim nudite podporo pri izboljšanju njihovih spretnosti pri upravljanju s časom, hkrati pa problematičnega vedenja ne podpirate še naprej.

 

  1. Kar ste naredili: Kupili ste jim najljubšo igro ali konzolo.

Pozabili ste: Igre so zasnovane posebej zato, da pritegnejo vašega najstnika. Igralna podjetja uporabljajo najsodobnejše prakse in vedenjske psihologe, da bi igre naredili karseda privlačne (in zasvojljive).

Poskusite: Pomembno je, da se še pred nakupom igre ali konzole pogovorite z vašim otrokom in se pozanimate o potencialnih tveganjih, ki jih igra ali naprava prinaša. S tveganji seznanite tudi otroka in se dogovorite o pravilih uporabe.

 

UPORABNE POVEZAVE ZA STARŠE IN DRUGE ZASKRBLJENE:

 

Promocijski posnetek Fortnite: Battle Royale: