Igranje računalniških iger pogosto predstavlja razvedrilo in priljubljen način preživljanja prostega časa. Težave pa se pojavijo, ker se posamezniki pogosto ne zavedajo, kdaj se igranje igric z namenom sprostitve prelevi v zasvojenost.

»Zasvojenost z igranjem računalniških ali drugih igric se najpogosteje pojavlja pri mlajših moških.«

Razlogi za razvoj zasvojenosti se ponavadi skrivajo drugje in niso zgolj posledica tega, da posameznik rad igra igrice. Velikokrat se prekomerno igranje igric pojavi pri posameznikih, ki imajo težave na različnih življenjskih področjih in številne možnosti za uspeh v videoigri, ki lahko nadomeščajo neuspeh na različnih področjih realnega življenja, predstavljajo dobro podlago za razvoj zasvojenosti.

Obstoječi problem zasvojenosti z igranjem računalniških igric so zaznali tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji. V novi verziji Mednarodne klasifikacije bolezni (ICD-11) , ki je bila izdana junija letos, so zasvojenost z igranjem igric tudi uradno umestili na seznam duševnih in vedenjskih motenj.

Glede na klasifikacijo bolezni bi zasvojenost z igranjem videoigric opisali kot trajno ali ponavljajoče se igranje digitalnih ali video iger, za katere potrebujemo internetno povezavo ali pa tudi ne in se kaže kot:

1. oslabljen nadzor nad igranjem iger (npr. pogostost, intenzivnost, trajanje, zaključek, kontekst);
2. igranje igric dobi prednost pred drugimi življenjskimi interesi in dnevnimi dejavnostmi;
3. nadaljevanje ali stopnjevanje igranja ne glede na negativne posledice.

Vedenjski vzorec je dovolj resen, da povzroči znatno poslabšanje osebnih, družinskih, socialnih, izobraževalnih, poklicnih ali drugih pomembnih področij delovanja. Igranje lahko poteka neprekinjeno ali pa poteka epizodično in se ponavlja. Za vzpostavitev diagnoze je dovolj, če se odvisniško vedenje in druge značilnosti pojavljajo 12 mesecev, v kolikor pa se kažejo izrazitejši simptomi, pa lahko za postavitev diagnoze zadošča že krajše časovno obdobje.

V Mariboru brezplačno svetovanje v Centru Šteker

Center Šteker za podporo in pomoč mladim pri prekomerni rabi interneta predstavlja prvi specializiran program v tej regiji, ki izvaja različne dejavnosti na področju preprečevanja prekomerne rabe interneta med mladimi. V okviru Centra Šteker je mladim in njihovim staršem na voljo brezplačna strokovna pomoč, izvajajo pa se tudi različne preventivne dejavnosti za osnovnošolce, srednješolce in njihove starše ter strokovne delavce, ki se vsakodnevno srečujejo z mladimi. Naš kader prav tako nudi tehnično podporo staršem, ki želijo imeti več nadzora nad rabo interneta pri svojih otrocih in menijo, da bi jim pri tem prav prišla pomoč. 

Kdaj je čas, da posameznik poišče pomoč?

Če posameznik izgublja stik z realnostjo in namesto tega, da se druži s pravimi prijatelji, raje preživlja čas na spletu ali ob druženju z virtualnimi prijatelji, postaja apatičen in daje prednost igri pred resničnim življenjem, je čas, da poišče pomoč.

Vabljeni, da nas pokličete na telefonsko številko 031 850 500 (dosegljivi smo vsak dan med 9. in 15.uro) ali nam pišete na info@steker.si.

Vir: https://icd.who.int/dev11/f/en#/http%3a%2f%2fid.who.int%2ficd%2fentity%2f1041487064